Sedaj pa sedi v medlo razsvetljeni sobici na trdi klopci za durmi, ki se odklepajo samo zunaj, in Pariz mu je kraj najbridkejše žalosti. Siromak premišlja, kako pomilovanja vredno se je preobrnila njega usoda. V ječo je pahnjen, ker je izdal ponarejen bankovec, a sam ni vedel, da denarna listina ni pristna; išče ga sodišče, ker je bil ukradeni denar v njegovih rokah; toda on ni kradel niti veleval krasti; na tuji zemlji ga čaka sodba po tujih postavah, nad sto miriametrov okoli nima prijatelja ali znanca!