Samorada je sicer zaskrbelo, da je v tej zagati izgubil tovariša Plahtaliča; vendar se skoro umiri, ko mu gostilničar pove, da je Francoz z dušo in telesom, da pa vendar ni pozabil svoje domovine ‒ istrskega Primorja. Bil je mnogo let pomorščak, v Toulonu v se je oženil, predlanskim preselil v Pariz in tukaj zdeluje še dokaj dobro. V ljubem domačem jeziku prinese beseda besedo, mlada krčmarica pa steklenico stare črnine iz domačega Primorja.