Mati in hči sta pregovorili tvorničarja, da je prodal svojo trgovino in tvornico za sveče in milo. Preselili so se v veliko mesto, živeli ondi prav bohotno ob dohodkih naloženih denarjev, in mati, ki je od nekdaj nekako medlela po, bila je prav vesela obširnega občevanja s plemenito gospodo, seveda največ s tako, ki je ubožala in iskala posojil. Hčerka je med svojimi častilci najbolj čislala lepega mladeniča, častnika pri konjici, potomca stare, toda ubožane plemenite rodbine.