Za malo časa se je Samorad odslovil, ker ga je Abadon pozval v druge prostore, kjer ju je čakal upravnik Plahtalič. Tam se Abadon obrne k Samoradu s porogljivo opomnjo: »No, dobro se baviš v Parizu! bi bila jako zadovoljna z nocojšnjim tvojim vedenjem! Prav takšen si kakor ‚’ vašega pesnika, ‚ki naprej brez miru svoj čoln drvi’, ko so se valovi morja razdelili in so se iz njih prikazala morska dekleta.