Samorad je sočutno poslušal to povest in zbudila se mu je želja, da bi spremil to gospo v novi svet in v novo življenje. se mu je zdela v svoji žalosti nadvse lepa in divna. Izražala je svoje misli in svoja čustva tako odkritosrčno in s tako izbrano dostojno besedo, da je bil Samorad uverjen, kako nje duh visoko nadkriljuje njegovega duha.