Samorad-Veseljenko je kmalu opazil, da jim je prijeten družabnik, da jih je nemara že kdo opozoril nanj in da bi se ne upirali, ako bi želel stopiti k njim v obiteljsko zvezo. Dana mu je bila ugodna prilika z mlado gospo govoriti prav svobodno; govorila sta pa nemški, kar je obema glaje teklo nego francoščina. Ta mladenka je bila vdova, tista žena, ki jo je dal Abadon Samoradu videti na čarobne naočnike kakor ženo mladega gospoda, obešenega v parku njiju dvorca, ko sta bivala v Monaku.