Čudila se je ilirskemu narodnemu plesu »čardašu«, in hvalila glasbeno umetnost »čeških bratov« (»frères Bohémiens« se na Francoskem zovejo Cigani), ki so čarobno igrali narodne plese Ilircev in sosedov jim, junaških.
Baron Veseljenko se je seznanil z gospo, ki pa je bila morda gospodična. Ta je govorila francoski, kakor bi bila doma iz Ljubljane.