Tudi ljudje so se mu zdeli bolj velikomestni in olikani, veselejši in lepši nego na. Naposled pa so mu bile krasne stavbe samo potratno nakopičeno kamenje; umetni nasadi, perivoji in čista jezerca zgolj spačeno oponašanje nedosežne prirode in ljudje v Parizu sluge gladu in strasti kakor drugje po širi zemlji. Vse mu je bilo toliko priskutno, da bi bil teh pet ur rajši prespal.