Pri postelji sedi negibno kakor kip postaren gospod, ki na videz tudi spi; sončna svetloba ga predrami. Naglo vstane, položi spečemu bolniku roko na čelo ‒ in zdajci se tudi ta predrami čil, čvrst in boder. Postarni gospod, Abadon, reče zbujencu, Samoradu: »Prebili ste, meni, opasno vročinsko bolezen.