‒ Ko se tako oklepate svojih strasti, sebičnosti in slepote svoje, tožite zaeno po izgubljenem raju, o katerem berete sveto pismo in po srečni zlati dobi, o kateri pripovedujejo pesmi in pravljice. Toda vi samo stokate in nikogar ni, da bi hotel rabiti, ki ozdravi vaše prostovoljno trpljenje, nikogar, ki bi dejansko izvrševal besede vašega slovečega pesnika: Nespametno ljudstvo, čemu li tvoj stok? Na delo!