Po poroki stopi iz medenih nebes na tla zakonske vsakdanjosti in onda se tista roža, ki je obetala toliko blaženih zakladov, pokaže v popolni svoji trnavosti. Potlej je ‚življenje ječa’ in ‚v nji rabelj hudi’ ni ‚čas’ nego hišni pozoj, ki je k možu priklenjen za vse žive dni z jeklenimi verigami.
Koliko je dalje zakonov, ki so možni le zato, ker je žena takisto lahkomiselna kakor mož!