Mož se zagleda in vtopi v ljubezen do vrha glave: žveplo mu je zlato, steklena diamant in osat mu je ‚roža mogota’, tista čarobna na, s katero se ti odpro vsi zakladi na snežnikovem sosedu Bogatinu ‒ snubač je brezkončno srečen! Po poroki stopi iz medenih nebes na tla zakonske vsakdanjosti in onda se tista roža, ki je obetala toliko blaženih zakladov, pokaže v popolni svoji trnavosti. Potlej je ‚življenje ječa’ in ‚v nji rabelj hudi’ ni ‚čas’ nego hišni pozoj, ki je k možu priklenjen za vse žive dni z jeklenimi verigami.