Samorada spreleti groza in noge mu obstanejo: na krepki veji te platane visi na konopcu mlad, lično oblečen gospod! Kar priteče mlada, lepa ženska, vsa v glasnem joku, zgrudi se na tla in se okleplje nog obešenčevih, ki se skoraj dotikajo tal. Abadon se obrne k Samoradu in reče hladno: »Ni prav vljudno, da je ta gospodič porabil baš najin gaj za poslednji pojav svojega zemljevanja; vendar mu ne zamerim.