nova beseda iz Slovenije

Janez Mencinger: Abadon, poved v sobesedilu:

Zdi se Samoradu, kakor da se nad morjem, nad podobo večnega trpljenja, igrajo utrinki večnovesele nebeške luči in da se širi tudi njega trpljenje liki morju, nikar da bi mu posijal v srce žarek vesele nebeške nadeje. Abadon po daljšem molku zopet opomni, kako je ravnati z dušnimi bolečinami; ko pa vidi, da je žalost velika, poda Samoradu vonjavo smotko, češ da si z njenim dimom razkadi vse žalne spomine. Samorad skoro začuti čarodejno moč te smotke in začne zopet svetle gradove zidati v oblake sebi in, s katero se domišlja skoro združenega: »Nedolžna je; sodišče je ne more soditi po krivem, tudi moja vest je čista; zakaj pri nobenem činu me ni vodil zloben namen, odkar sem otet savskih vrtincev.«


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA