Preplašenost, žalost in jeza so Samorada tako prevzele, da skoraj ni mogel glave držati pokonci. Vendar pa se mora zasmejati, ko mu Abadon s prstom pokaže dol na dvorišče. Ondi vidi, kako se na sredi dvorišča sujeta, rujeta in mečeta vratar in možak, ki je vratarju po velikosti in životu, po obrazu in glasu, po obleki in vedenju, sploh v vsem tako podoben kakor kurje jajce kokošjemu.