Prekanjen pa je bil toliko, da je v tem povelju slutil tudi posebno skrivno namero gospodarjevo, zato se je namuznil na tihem, ko mu je bil Topolščak obrnil hrbet. Drugega dne je kmalu opravil svoj posel v Ljubljani in se je opoldne krepčal v staroznani, sedaj Druškovičevi krčmi na Dunajski cesti, kjer še dandanes radi ostajajo kmetje in vozniki iz dolgega Črnega grabna. Malo osupel je pogledal, ko zdajci prisede še drugi gost k njemu, kateri na prijazen vzklik: »I, kaj pa ti delaš tukaj?« ni imel veselega odgovora.