»Kako posebno kupčijo morata imeti,« uganila sta hlapca in dekla, razpravljajoč v hlevu ta nenavadni, važni dogodek.
VII Omahné se je oglasil istega dopoldne zopet pri Topolščaku ter nosil stari svoj obraz, pospravljal po dvorišču, pomagal pri tujcih in delal, kakor je bila tam že večletna navada. Tudi ni izpremenil vedenja svojega; bil je osoren in prijazen, zbadljiv in dobrovoljen, kakor sta baš nanašala povelje in opravek.