»Če so te zaprli, odprli ti bodo gotovo!«, dejal je in kmalu bi bil vnovič zadremal. Vtem pa je nekdo jel odklepati vrata in v sobo je stopil prijaznega obraza Topolščak. Ni se nam ohranilo poročilo, kaj in kako sta besedovala in ukrepala ta dva moža skoro poldrugo uro, kajti toliko časa se je po deklinem računu mudil pri; le to je gotovo, da je dobil mešetar še dober zajtrk ‒ meseno klobaso in vina, kar je najvišje cenil ‒ in da sta se oba moža ločila jako prijazno.