»Čakaj, ti pritlikavec, mi te že naučimo prepirati in tepsti se ob belem dnevu!« Zasukal ga je z levico kakor svedrc, z desnico pa segel mu zadaj na hrbtišču pod rob irhastih hlač in ga dvig nil kvišku. Nad njim, toliko da jo je mogel doseči, štrlela je iz lipovega debla močna, napošev odsekana veja in nanjo je nataknil hlače in ž njimi seveda ubogega lastnika, da je visel sedem čevljev nad zemljo, otepajoč in mahajoč z vsemi štirimi po zraku.