»Spat pojdi, spat; pa vesela bodi, da se ti tako dobro ponuja!« S polglasnim »lahko noč!« odšla je in stara dva sta tudi legla spat. Okoli polnoči pa je stala črna postava pod nizkim okencem v zadnjem koncu hiše, nema in nepremakljiva kakor steber, z okna pa se je čulo tiho ihtenje, bridek, zatrt jok.