V roki je držal dolgo drenovo palico kakor vsi mešetarji, in sicer tako, da mu je na gornjem koncu še za dobre tri prste molela iz pesti, ako jo je z na pol raztegnjeno roko postavil predse. »,, duša kosmata, kje se pa ti klatiš, da te človek ne vidi več na nobenem semnju, v nobeni krčmi?« vpil je na ves glas. »Danes me vidiš, prijatelj, in če si tega tako vesel, pa daj tule za malo žganega.