Enkrat se jima je zazdelo, da lazi nekaj nad njihovima glavama, gori pod streho sem ter tja, čuli sta nekako premikanje in silna groza se ju je polastila. »Oh, le moli, moli!« ukazala je, »Saj sem vedela ‒ to je bil prej spomin ‒ spomin ‒ in po gospoda tudi nismo poslali!« A kmalu je tudi pod streho vse potihnilo in skozi odprto okno je zadonel prvi klic kosov iz brinovega grmovja, rastočega po bližnjem bregu.