Topolščak in sta prebila svoji kazni, drugi svoje prostosti ni dolgo prenašal; prvega pa sem še jaz poznal in ga videl enkrat, ko se je peljal na zadnjem koncu samskega voza sedé po cesti mimo mene ‒ star, umazan in raztrgan. In prav taka baba je šla mimo in godrnjaje dejala: »Časih se je v kočiji vozil ‒ sedaj pa na sedi!« Sin njegov se je poduhovnil izven naše dežele, a umrl mlado let.