Ko je vnovič stopil iz veže na dvor, hoteč opozoriti starešino, da čas poteka, potipal ga je nekdo po rami; ozrši se, ugleda ženin poleg sebe v neprijetni lokavi smehljaj raztegnjeno lice ‒ Klandrovo. »Kaj hočeš tu, danes?« vprašal je nejevoljno. »Vem, da me nisi vesel in da me nisi vabil!