Saj ni bilo toliko!« godrnjal je oni izprezajoč kobilo. Zvalili so sodček vina z voza v klet in potem je vabil Topolščak k večerji; tudi vina mu je velel prinesti, kar je bila redka navada. Lokavemu Omahnetu se je zdelo to posebno sumljivo in pil je počasi; gospodar pa je hodil semtertja po sobi, tiščal roki za hlačni rob ter govoril o vsakdanjih rečeh.