Tako premišljuje in vstaja počasi s trdega, mrzlega ležišča. Čudno se mu vidi, da je vse krog njega zeleno, ko se mu je vendar ravnokar zazdelo, da so ga vrgli v sneg, na cesto pred Kavkovo krčmo. Pa ko se popolnoma zravna, ko stegne svoji roki narazen in nekajkrat globoko zazeva in ko mu tam od doma sem zadoni na uho glasni »kikiriki« domačega petelina ‒ tedaj stoprav se zave in še en pot oči maneč zine polglasno: »Spal sem, sanjal sem!