je tudi šel od doma; eni so dejali, da dela nekje pri zgradbi nove železnice, drugi so trdili, da je šel daleč tja na Nemško med knape; čim dalje od doma, tem ljubše mu je sedaj! Stari se večkrat domisli, kako je bilo že skoro domenjeno, da bosta in pa Šimonova Špelica mož in žena in da so starši le čakali, da malo bolj odrasteta: premlada sta se jim zdela! Da je rad videl sosedovo Špelico, to so pričale tudi one zbadljive besede o priliki, ko sta se tako besno sprla oba starca, ko se je namreč rogal, da naj maši svoje okno, nakar je padla ona usodepolna »šema«, ki je povzročila ta žalostni boj za čast, v katerem je ginilo Vidovo imetje.