Njegovi hlevi so prazni, njive opustošene, košnjo pa daje kar na prostovoljno dražbo, da dobi nekaj goldinarjev za najsilnejše upnike. Pa kako naglo je vse to prišlo! Ko se spominja, da je imel poln hlev najlepše govedi, poln svinjak rejenih prašičev, na kašči žita in vsega, vsega v izobilju ‒ zdi se mu, da je bilo vse to še včeraj: tako naglo je preteklo teh nekaj pogubonosnih let!