Hranilnica, ki je prva posodila denar na Vidovo posestvo, ne da več beliča, ampak že toži za obresti; krčmar se je tudi že vknjižil za nekaj stotakov, in zadaj čepi odvetnik s svojimi terjatvami. V zadnjem trenutku zavaruje še svojo ženo za doto in sedaj s posestvom ni nič več; smejejo se mu, ako zine o tem, da naj mu kdo kaj posodi na grunt. Njegovi hlevi so prazni, njive opustošene, košnjo pa daje kar na prostovoljno dražbo, da dobi nekaj goldinarjev za najsilnejše upnike.