A sedaj se spotakne ob debeli korenini, zaleti se v stran, v mah, ki prerašča tla, in pade. Enkrat, dvakrat poskuša še zravnati se kvišku, potem pa se zlekne mirno po mehkem ležišču in zaspi. Noč je mirna, noben listič se ne gane, zvezde migljajo tu in tam skozi gosto vejevje, v zvoniku stare cerkve pa zaskovika včasih samoten.