pa, malo opotekajoč se po sobi, oprijemlje se stolov ter le hripavo grli: »Za to boš drugje odgovarjal ‒ za to boš ‒ odgovarjal ‒ to ti pravim ‒ boš ‒ odgovarjal! Mojo čast mi boš vračal ‒ mojo čast!«
Temna noč je krila zemljo in gori raz zvonik podružnične cerkvice je bila ura enajsto pred polnočjo.