Veliko se ne menita med seboj; kajti soseda sta, oba posestnika prav tu v Zagorici, in vsak zna tako dobro, koliko krompirja ima sosed v svoji kleti, kakor ve za svojega; vsak ve, koliko mleka se namolze pri sosedovi dimki ‒ kakor zna, koliko da njegova plavka. Ako izpregovorita, menita se o drugih ljudeh ali pa o vremenu; pa to je tudi kmalu opravljeno.
Tudi o tem ne, kam ju pelje današnja pot, kar bi bilo upravičeno; njiju domačiji ležita gori v griču, onkraj podružnične cerkve, onadva pa stopata na nasprotno stran v dolino, kjer se ob beli, veliki cesti razteza širna vas.