Za cerkvijo počijo še enkrat, katere je nabil strelec vnovič po zadnjem blagoslovu. Doli po bregu v prvih vrstah šalijo se fantje in dekleta; tu in tam je videti vojaška suknja, katere nosilec je dobil dopust za ta dan, da obišče domačo vas; sem ter tja se pokaže kak rdečebarven sončnik ali pa rumen slamnik z obilnimi ponarejenimi cvetlicami; mestna hišna ali kuharica ga nosi, ki je dobila dovoljenje, da sme danes pogledati, kako je kaj doma, in pri tej priliki pokazati, kako se je že pogospodila ali pogospodičnila v službi pri mestnih ljudeh. Curek navzdol hitečih je vedno redkejši, vedno bolj pojemajoč.