»Tam od Zagorja sem je vozil moj mož in jaz sem šla z njim, ker nikjer ni več varno, tudi doma ne; tu pri Bistrici pa so nas napadli ‒ domači ljudje so bili ‒ in puške so imeli in moj mož je padel zadet od krogle z voza, Francozi so šli nazaj, jaz sem se skrila v rakitovje za bregom in sedaj sem tu!« »Hm, hm, čudna je ta!« mrmra, kajti, dasiravno se je v onih vojevitih časih tudi kaj nenavadnega pripetilo, vendar mu ta pripovedka ni šla prav v glavo in razum. Ženska si briše oči in teši otroka, ki hoče vnovič na glas vpiti.