Prisedel je k zajtrku z drugimi in sedaj ga nihče ni več povpraševal ‒ kaj in od kod in kako. Pozneje je šel vsak po svojih opravkih in tudi je storil, kakor je bil vedno vajen. Izpustil je krave na pašo ‒ oh te kravice ‒ dimka je bila tudi med njimi, pa ga ni več poznala, in celo dvoje repov je bilo več v hlevu nego včeraj.