»Pa pojdem, pa vendar pojdem!« vzkliknil je in šel naglo iz hiše. V hlevu v zadnjem kotu poleg stare dimke je imel svojo, iz surovih desk napravljeno postelj, spodaj pa zaboj; tega je odprl in prav iz dna izvlekel nekaj v star, zamazan papir zavitega. Papir je polagoma razvil in tu sta bili res še dve stari, svetli šmarni petici, birmansko darilo botra soseda.