Po večerji je šla Znojilka v kamro odpirat svojo skrinjo in prinesla staro mošnjico v hišo. »Nata ‒ za jutri!« velela je in ter pomolila vsakemu tri šestice. je bilo, kakor bi ga kdo tiščal za vrat, in bruhnil je nakrat na glas: »Mati, jaz pojdem tudi!«