A eden se vendar spomni tega! Hlapec, ki je tedaj zagrabil stol, da ubrani sebe občinskih lovcev, ta životari sedaj kot občinski ubožec in lazi od hiše do hiše; ta se spomni pajdaša. »Ej, ‒« pravi, »dobro so mu storili tedaj, ko so ga ulovili; zakaj niso mene?« Župan mu da en goldinar poslane vsote, drugo pa razdeli med domačine, po potresu največ prizadete.