Pred okno pa je prifrčal mali, pisani ptiček in pogledoval v zbornico, tiho, žalostno; ‒ tožilo se mu je po minulih gorkih dnevih.
Vprav sedaj je vstal gospod doktor ter počel lep govor; in ti na levi strani so ga veselo poslušali ter klicali », bravissimo« njegovim tehtnim besedam. Oni na desnici pa so upirali osorno svoje oči v govornika in majhen, star mož z belo baroko med njimi je jezno vrtil svojo tobačnico med prsti.