Ptiček je zopet odfrčal ‒ saj ni bil radoveden; tožilo se mu je po lepih, gorkih dnevih. Proti večeru je bil zopet na platani, iz pa je prišel lepi hofmajster in za njim je nesel fantè majhno culico. Listje je šumelo pod njunimi stopinjami; ptiček je položil glavico pod perutnico.