Danes je že zopet nosil »vsega sveta gorje« v srcu, zamišljen je korakal po sobi gor in dol ‒ ves »kvartir« je bil res poln njegove norosti. Kar vzame v roke svoj dnevnik in poetično jame deklamovati pesem, katero je bil skoval danes, domov prišedši: Oj ti ne veš, da le zate srce mi v prsih bije, in da iz tvojih mi oči nebo naproti sije. In pri peči sedeči kolega se oglasi: »Čuj, Izrael, velik pesnik je vstal med nami, 𠆬orpus juris’ mu je ime.