»Še tole pipico ga bom zmetal,« oglasi se v kotu pri peči sedeči učenec Eskulapov, »potem pojdem pa na lov; morda ustrelim kakega starega za ‒« »Nekaj dobrih besedi, kajne;« norčuje se drugi, nadepoln pravoslovec, kakor spričuje debeli »corpus juris«, katerega si je porinil pod glavo morda v mislih, da pojde kaj vanjo.
»Jaz bi raje prebiral poglavje o kreditorjih in debitorjih, pa najdem preveč analogij.« »Ti 𠆬orpus juris’« ‒ tako so dejali nadepolnemu apostolu pravice ‒ »ti si menda že prej vedel, kaj je ‚obligatio’ in kaj ‚pignus’, nego si jel one, kakor pravijo, neizrekljive ‒ trgati po latinskih klopeh,« čuje se zopet iz kota pri peči.