Pa to vendar ni res! Le ga, starega, poštenega očanca, naj bo že čevljar ali krojač, pisar ali mož, ki se uvršča v dietne razrede, kako sname popoldne kake pomladne nedelje svoj najelegantnejši klobuk s police in koraka za svojima hčerkama z materjo pod pazduho ven iz prašnega mesta na kmete, kjer pod senčnim kapom še leže zadnji ostanki belega snega in kjer ob gozdovem robu moli divji žafran svojo glavico kvišku izpod listja. Saj pravi: Philister im Sonntagsröcklein spazieren durch und Flur, sie hüpfen und springen wie Böcklein, geniessen die schöne Natur.