Pravo ime njegovo, ki je stalo zapisano v bukvicah, s katerimi je šel gospodar vsako leto enkrat v komisijo po denar, je bilo: »«, pa na vasi so mu rekli samo:. In kadar se je napotil hišni gospodar v omenjenem smislu h gosposki, takoj so napravili v praznično obleko, ki ni bila njegova, obuli so mu čevlje in dobil je velik kos pogače v žep, češ da vidijo gospodje, kako dobro se godi gojencu. Ko sta pa prišla zopet domov, oblekel je svoje raztrgane hlače, pogače tudi ni bilo več, namesto nje pa majhen kos črnega kruha.