Prišlo mu je to na misel, ko je šel nekoč s svojo ženo v cerkev k zgodnji maši. »Veš kaj,« dejal je tedaj, »jaz pojdem v po otroka; denar bomo dobili zanj, ravno za mali davek bo, potem ga bomo imeli pa za pastirja.« Kmet ne premišljuje dolgo in tudi ni premišljeval.