Saj se upogibajo nebrojne zvezde, pri katerih večnem svitu prisegajo ljubeča srca neomahljivi postavi, ki se zove minljivost. In vseh teh svetov, ki tekajo neskončna pota v vesoljstvu, vseh teh nekdaj ni bilo; pomikale so se meglene skupine po neizmernosti in iz njih nastali so v milijardah in milijardah let svetovi, kakor jih vidimo v svetli noči lesketajoče po nebesu. Poteklo pa bode zopet tisoč in tisoč milijonov let, ko ne bode nas ni naše lepe slovenske domovine ni našega okroglega sveta, na katerem se bojuje zemljanov trpki rod, ni našega sonca ni poetov, da bi mu peli slavo in čast vse se bode zopet sukalo v neskončni megleni skupini in pričelo znova stari, naravni krogotek.