Vse mi je ‒« ni nič več mislil in nič več govoril, kajti prizor pred njim je storil, da je stal kakor skala in gledal da ‒ samo gledal. Od druge strani namreč je bil prišel oni »nerodni štorkljež«, kakor se je zljubilo srditemu Jaroslavu ga označiti ‒ sosedov, in mu je hitela z veselim vzklikom naproti. »Ali si vendar tu, ljubček moj!«