Pa kako bridko ga je prešinilo, ko ga je dekle, praktično odgojeno in brez razuma za njegovo posiljeno sentimentalnost, ki je bila že tako ozko prirastla k njegovi naturi ‒ smeje se odvračevalo od neslanih sanjarij s kako »naivno« opazko. Revež, ki ni vedel, da se za naivnostjo skriva razum in da ga, dobro poznavajoča njegovo bolezen, odvrača le iz bojazni, da ne bi kdaj pograbil priložnosti ter odkril svoje želje in hrepenenje. Pa naposled je vendar sklenil tej reči do tal priti.