To posestvo pa je bilo v lepem kraju na Dolenjskem in vinogradi, ptički, zlato sonce, »bleda« luna, šumljanje vodá ‒ vse, oj, vse se je medlo po Jaroslavovih možga nih. Jel je strica ko mecena slovenskega slovstva čislati ‒ kajti koliko pesmi se bode dalo »skovati« v krasni naravi! Teden pozneje, na cvetno soboto, že vidimo našega junaka peš potujočega na Dolenjskem zaviti z glavne ceste na stranski kolovoz, po katerem je velel kažipot proti vasi ‒ bivališču dobrotnega strica.