je stal na lestvi do prvaštva v pesništvu ‒ seveda stoprav na prvem klinu ‒ a kaj dé to ‒ s klina na klin se urno pride in marsikdo, ki že stoji na vrhu, ne ve, kako je tja dospel. Iz hvaležnosti do prvih spoznavalcev svojih zmožnosti se je naš junak ravnal dolgo časa po pravilih Prešernovega pisarja; a lepega pomladnega dne, ko je utripala v radosti vsa narava, je obsenčil tudi njega nekakov »liberalen« duh v idealnem obrazu Amorja ‒ in nadepolnost Podgolovskega je visela na lasu in še ta ... pa povejmo raje, kako se je vse to vršilo. Kakor smo že omenili, bil je doma v mestu, in mnogokrat mu je trla bolest srce, da mu ni dano uživati poezije in prijetnosti življenja na kmetih.